Kaj se je zares dogajalo v zakulisju napete kriminalne zgodbe z naslovom »Umiranje gozdov«, ki je dramatično spremenila naš pogled na gozdove. 

S prihodom v nekdaj cvetoče mediteransko mesto Solun smo se usidrali na najjužnejši točki projekta Lifegenmon. Območje projekta, ki ga koordinira slovenska znanstvenica prof. dr. Hojka Kraigher z Gozdarskega inštituta Slovenije, sega od Bavarske na severozahodu do Grčije na jugovzhodu. Pri projektu sodeluje šest partnerjev iz treh držav: Nemčije, Slovenije in Grčije. Za velik del tega območja je značilna izjemna biotska pestrost.

Na zbirnem mestu pod Rožnikom pred Gozdarskim inštitutom Slovenije so točno ob 8ih zjutraj čakali vodje oddelkov za gojenje gozda z območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije, ki se bodo v naslednjih dneh udeležili znanstveno-strokovne delavnice projektov LIFEGENMON in GENTREE v Solunu. Nekateri med njimi so še v temi so zapustili domači Maribor, Ribnico in Novo Gorico. Zadnjega, osmega člana naše kombi ekipe smo pobrali v Novem mestu in počasi zagrizli v Balkanski polotok. Kje poteka njegova severna meja še vedno ni jasno.

Med 18. in 22. septembrom je v Freiburgu (Nemčija) potekal kongres ob 125. obletnici mednarodnega združenja gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO). Enega izmed največjih tovrstnih kongresov doslej smo se v okviru aktivnosti mednarodnih projektov RockTheAlps in LIFEGENMON udeležili tudi sodelavci ZGS. Kongresa se je udeležilo več kot 2100 udeležencev, med katerimi je bila Slovenija na tretjem mestu po številu udeležencev.

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Podrobnosti.